Published at: 12.01.2023

Le kdo si ne bi želel oddiha na prijetnem otoku, kjer lahko pozabi na vsakdanje skrbi, se sprosti in pozabi na čas. Točno takšno sprostitev lahko doživite na termalnem otoku Ikaria, kjer pa se je čas čisto za res ustavil.

Ikaria (grško: Ικαρία) je grški otok, ki se nahaja v vzhodnem delu Egejskega morja, blizu Turčije. Spada v skupino otokov vzhodnega Egejskega morja. Njegova površina znaša 254,4 km² in ima okrog 8.500 prebivalcev.

GRŠKI MIT

Otok je svoje ime dobil po grškem mitu o Ikaru, ki naj bi strmoglavil v morje blizu otoka. Legenda govori o atenskem kiparju in stavbeniku Dedalu, ki je svoje učence učil svojih spretnosti. Najboljši med vsemi je bil njegov nečak Talos. Dedal se je ustrašil da bi ga Talosova nadarjenost uspela zasenčiti, zato je dečka pahnil z atenskega obzidja. Spoznan je bil za krivega, zato je s sinom, Ikarom, ušel na Kreto. Tam je za kralja Minosa zgradil znameniti labirint, v katerega je dal Minos zapreti Minotavra. Da bi Dedal lahko ubežal ujetništvu na Kreti, je zase in za sina izdelal krila iz voska in perja. Sina je posvaril, naj leti nad morjem in ne preblizu sonca. Deček se je med letom vseeno dvignil previsoko, zato se je vosek stopil, deček pa je strmoglavil v morje. Otok, na katerega je morje naplavilo dečkovo truplo, se imenuje Ikarija.

ZGODOVINA TERMALNEGA OTOKA

Ikarija velja za termalni otok. Zgodovina kurativnih (zdravilnih) naravnih izvirov se je začela že v antični Grčiji. Prvi, ki se je začel ukvarjati z izviri in njihovimi zdravilnimi lastnostmi je bil zgodovinar Herodot. Najdeni so bili njegovi opisi posameznih vrelcev, ki jih je tudi priporočal kot spajevsko terapijo.

Hipokrat, ki velja za očeta hidroterapije, je veliko pozornosti posvečal različnim naravnim vodam, predvsem mineralnim, za katere je vedel da vsebujejo železo, baker, srebro, zlato, žveplo in druge mineralne snovi.

Veliko zdravnikov je študiralo hidroterapijo in kurativno spajevsko terapijo, ki je doživela razcvet preko zadnjih dveh stoletij. Prave prve kemične analize vodnih izvirov so se na Ikariji začele v letih 1830 -1833. Leta 1918 se je prvič oblikoval oddelek za zdravilne vrelce pod okriljem takratnega Ministerstva za nacionalno gospodarstvo. Leta 1936 so vrelci spadali pod okrilje sub-ministerstva za medije in turizem, leta 1945 je odgovornost prevzel Generalni sekretariat za turizem, od leta 1950 in še do danes pa so naravni vrelci uvrščeni pod okrilje Grške turistične organizacije EOT (Greek Tourist Organization ).

NARAVNI ZDRAVILNI DEJAVNIKI

Najbolj spoznaven naravni zdravilni dejavnik otoka so zdravilni vodni vrelci. Na Ikariji prevladujejo predvsem vrelci s slano vodo ter radioaktivni vrelci, ki naj bi pomagali pri mnogih zdravstvenih stanjih. Med njimi so nevralgija, nevritis, akutna in kronična artropatija, problemi s kožo (akne, ekcem, psoriaza), alergije, respiratorne bolezni, artritis, mnoge ginekološke težave in sindrom kronične utrujenosti. Obisk vrelcev se odsvetuje v primeru revmatizma, srčnih in cerebralnih bolezni.

Naravni dejavnik predstavlja že kar okolje samo. CNN je poimenoval Ikarijo kot »najboljši otok za ljubitelje narave«. Za to so imeli dober razlog, saj je edinstvena biodiverziteta Ikarije zelo redka. Na otoku je lociranih nekaj najpomembnejših naravnih habitatov celotnega Egejskega morja. Ta območja so zaščitena in del evropskega projekta Natura 2000. Dobrodejno pa na telo vpliva tudi sevanje tamkajšnjih granitnih skal ter morska klima.

Prebivalci otoka se lahko pohvalijo tudi z odlično kulinariko in vinom. Prebivalci Ikarie  v primerjavi s tipično sredozemsko dieto pojedo veliko rib in zelenjave ter malo mesa. Kuhajo večinoma na olivnem olju, obsežno pa se tako v prehrambene kot zdravstvene namene poslužujejo divje zelenjave in zelišč, ki rastejo na hribovju Ikarie.

ZANIMIVOST

Ugotovili so, da ljudje na Ikarii živijo v povprečju deset let dlje od večine Evropejcev, vse do smrti pa so tudi boljšega zdravja. Tako je šest ljudi izmed desetih, ki so starejši od 90 let, še vedno fizično dejavnih, nasploh pa je nizek tudi delež depresije in demence.

Dolgoživosti na Ikarii bi lahko botrovali svež zrak in življenje brez stresa, sveža zelenjava ali sevanje tamkajšnjih granitnih skal, menijo raziskovalci. Ikarija je redek primer med grškimi otoki, ki je ostala zvesta sebi in temu prilagodila način življenja. Otok predstavlja ravnovesje med naravo, svobodo in časom razvoja.

Vsekakor se bi rada razvajala v raznoliki preventivni ponudbi otoka. Kaj pa vi?

Photo by Christian Burri on Unsplash